»Razprl sem se / In potekel k / Potokom / Rekam / Morjem / Zdaj sem tu / Zdaj sem tu / Brez sebe / Grenak / Kako naj se vrnem / k svojemu izviru?«

»Zabučale gore mi kot pesem ni tako blizu, čustva ob njej pa so mi zelo blizu. Predstavlja mi nekakšno nostalgijo Slovencev.«

»Umetnica se sprašuje, ali se lahko ustvari nostalgija brez temelja na realnem spominu in / ali osebnem.«

»Če nosijo simbole, ki so prepovedani, mora policija izvesti ustrezen ukrep.«

»Na poti v odraslo življenje sem tekla. Trdno odločena, da so strašne družinske zgodbe in tiste od sosedov porabili oni . . .«

»Ko sem prišel domov v Škofjo Loko, v atelje na škofjeloškem gradu, kjer so bila v ozadju narava in drevesa, sem videl, da moram poiskati svojo pot v smislu, da začnem odkrivati v tistem okolju, v katerem živim in ki ga doživljam.«

»Vseeno pa trdo verjamem, da še ni prepozno za nas. Samo najti moramo pot nazaj do tega, kar nas dela bolj človeške.«

»To pomeni, da moramo ponuditi oziroma organizirati zakonite in varne poti za tiste, ki potrebujejo našo zaščito.«

»Kaj pa tisti, ki ne morejo zbežati? Kaj pa tisti, ki so padli pod streli, drug za drugim?«